UČINEK RESTRIKTIVNE ZAKONODAJE NA ZDRAVJE PROSILCEV ZA AZIL - PRIMER SLOVENIJE

Člen 86. azilnega zakona katerega je sprejela vlada Mire Cerarja marca 2016 in ki v biti le potrjuje azilni zakon iz l. 2006, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše (le da je v Janšinem zakonu zdravstveno varstvo urejal čl. 84, praktično identičen čl. 86 Cerarjeve vlade), na eni strani masovno krati človekove pravice prosilcem za azil s tem, da izključuje prosilce iz primarne zdravstvene oskrbe – dovoli edino nujno medicinsko pomoč – po drugi strani krši kodeks zdravniške etike, ker suspendira vlogo zdravnika kot zastopnika pacientovih pravic. Nenavadnost situacije, da v Sloveniji „levica“ in „desnica“ imata zelo podobno zakonodajo v zvezi z azilanti zato ni edini paradoks temveč, suspenzija kodeksa zdravniške etike, je na določeni način tudi kriminalizacija zdravnikov, ki delamo z azilanti. Seveda so negativni učinki na zdravje azilantov še veliko večji, ker izključevanje prosilcev iz primarne zdravstvene oskrbe ima tudi številne javno zdravstvene učinke. Zelo strnjeno lahko govorimo o naslednjih glavnih negativnih učinkih:

1-Dostopnost zdravnika za azilante zmanjšana

2-Zmanjšan obseg primarne zdravstvene oskrbe

3-Zmanjšen obseg sekundarne in tercialne zdravstvene oskrbe

4-Zmanjšan ali odsoten javno-zdravstveni pristop

5-Zmanjšana kakovost zdravstvene oskrbe v celosti

6-Trajni negativni učinek na zdravje azilantov

7-Suspenzija vloge zdravnika kot zastopnika pacientovih pravic

8-Kompromitiranost nekaterih osnovnih načel varne prehrane azilantov

9-Učinki na akutno in kronično stanje malnutricije azilantov

10-Vojaška namestitev azilantov privede do izoliranosti od populacije

11-Podpora preživljanju azilantov le minimalna

12-Odsodnost nekaterih velikih podpornih mehanizmov

Slovenija je članica politično vojaške zveze, ki aktivno participira v svetovni krizi, ki ustvarja begunske in migrantske valove. Begunci pri nas prihajajo zaradi zaščite, velikokrat pa naša država škoduje beguncem in migrantom namesto da bi pomagala. Celotna slovenska politika in mnogi javni razumniki so na vsa usta agitirali za vstop Slovenije v NATO. Danes se ti isti ne angažirajo, da bi se restriktivna (rasistična?) zakonodaja Slovenije (predvsem čl. 86 azilnega zakona) odpravila in begunce in migrante obravnavalo dostojno obravnavi človeka.